petek, 30. avgust 2013

Long time

Skos se tok dogaja, da mi ni ratal prit do tle. Pa se vse tiste male ideje, za kere sm si rekla "juj, to pa morm dt na blog" so mimo. Ampak prhajajo nove. Naprimer Indija. Mors it enkrat v lajfu v Indijo. Cist drug svet. Prvih par dni si sploh ne mors  mislt kako prezivijo. Sej nevem kako je drugje, kr mi smo blo sam v Puttaparthiju - to je to malo mestece okol tegale Babovega Ashrama. Alkohola nikjer. Ni ga. Kaj sele drog  (to boja v Goyi soba pa teh enih "hippie mestih") Skratka, ze sam to je nenavadna izkusnja. Js sicr nism prov v "verskem" svetu, ampak zdej razumm zakaj hodjo tja ljudje, kljub temu, niso v tej sceni. Ashram je (ne smese fotkat..) tak mali mali ograji placek s shrini in blokic v kerih zivjo teli njihovi niti nevem kako se jim rece, prosotovlci in "duhovniki" ob enem (pa preostali obiskovalci Ashrama). Punce prostovalke majo oranzno-rumeme rutke okol vratu, tko k mi k smo bli v prvem razredu. Moski pa modre. Pa za roke se drzijo! Kar je smesno vidt in obcutt, ker tm se ljudje zenskega spola in moskega ne drzijo za rokice in ne lupckao. In pol vids dva starejsa (pa tud mlajse) moska k se drzita za roko hihi.
Ampak je mir! notr je tak mir. Avti - tistih pet k se v enem dnevu fura cez, se peljejo cist pocasi, ljudje so bosi ker je cist cisto povsod, noben te ne fehta in vsi ti dajo mir (no ne cist vsi, ampak skor). Ampak majo ful enih pravil tud. Napirmer v Ashramu ne smes kadit. In zapre se ob 9h zvecer. In ponoc/zvecer ne mes it vn iz svoje sobice. Kar niti ni tok napacno, razn prvih par dni ker si zjetlegan in nemors spat pa bi sou mal vn. Pa opice so! Pa svezi kokosi! Pa fuuul velki netopirji! pa monsunsko obdobje in velki skorpijoni! pa fuuul psov! pa riksa vozniki, k skos trobjo ker ni semaforjev. Pa Indije so tok lepo oblecene! Te sariji so prov...za dol past. Sej k pogledas vsazga posebi biti ni tok lep, ampka tko na delc jih gledat - barve pa vzorci...res lepo. Kosilo stane 1 euro. 2 uri taxi voznje do letalisca 20 eurov. Kava 20 centov. pitna voda je v ashramu zastonj.




to je njihova univerza. sm hotla it notr na vrt pa ne smes.














legendarni oskubljen pes, k je zivel, v sivem pesku iz kerga so delal sive opeke.




no, sej ksne fotke bom zihr se poslala. k sm prklopla kabl od fotica na komp in se zavedla, da jih je 700, se jih sploh nism dotaknla neki casa. Se morm spravt brisat. Na poti nazaj sm bla na avionu, k je mel tok mocno klimo, da so po koncu leta vsi smrkal. In jsm zbolela, tko da grem zdej nazaj v postlo spat. Upam, da se mas gut. Sej pa odhajas pocas ane? K se nastans, mors kej javt. Pa se na vsake tok casa tud, da bom zih, da te ni morsi ps pojedu. Kr tm jih je pa res velik! Brez zajebancje! 

četrtek, 11. julij 2013

Na nabrežju

Kaj vse ti gre naživce ko delaš v kafani:
- italjani ki hočejo cafe fredo in nočjo razumet, da tega ni na ponudbi in hkrati ne znajo sploh angleško
- ljudje k ti hočjo pomagat zlagat stvari na pladn in ti zjebejo ravnotežje in ti pade vse po tleh in si porežeš stopala
- perverzni starčki
- eni kao hudi pijani ufuranti k so kohkoh smešni
- ljudje, ki poznajo šefa
- fensi bejbe z rdečimi šminkami, ki pijejo aperol spritz
- nažganci k se nikakor nočjo ob enih ponoč spraut iz lokala in se naglas smejijo in pol pride policija
- kuhanje kave ob 30 stopinjah + 50 stopinj avtomat
- ljudje ki ne rečejo hvala
- ljudje ki ne rečejo živjo in adijo
- hipstrji ki plačujejo z bronastimi kovančki
- ledena kava
- umazane noge
- dehidracija
- filozofi za šankom ki se skos hočjo pogovarjat s tabo in hočjo vedt vse o tvojem življenju
- tipi k te pecajo
- ljudje k ti mahajo iz druge strani vrta da bi radi narocil iz druge strani vrta, pol pa prids ke in se še 5 minut odločajo

Drugac je pa kr uredu, lep pozdrav iz Petkovška :;

sobota, 6. julij 2013

Kdo je ukradel kolo?!

V roku pou urce med tem ko smo ble vse v lokalu zvecer mi je nekdo ukradel kolo. In pol sm bla kr mal zalostna. Ampak naslednje jutro je bilo kolo nazaj priklenjeno ob zleb z eno meni neznano verigo iz zeleza. Moja je bla tut se vedno gor. Zdej bomo mogl pa dobit flesarco, rada bi spoznala tega cloveka, ki je to naredu, a si bla ti:;


četrtek, 27. junij 2013

nedelja, 23. junij 2013

LaibachLaibach

mogoce pridm okol 15.ga julija!

To

sem jaz. Ko fotkam supermoderno umetnost v Londonu, ko snemam material za ns kratki dokumentarec in ko poziram(o) za skupinsko slikico za predstavitev:




skratka, se vedno sm precej ista. mal so mi zrastl lasje (pa nenajdm zeita it k frizerju), se mi zdi da sm se mal zdredila :; pa ne prevec hahaha, pridna na faxu! toooomnoooom, mal sm se naucila bobne igrt, snemat, risat in animirat. tko da, fino mi je :) sam mal te pogresam. pa se mogoce kamlu vidmo! 



petek, 14. junij 2013

nedelja, 9. junij 2013

Jesus

Also, prejsni teden sm mela workshop v eni mali pograffitirani hiskici v Kreuzbergu. Skupi se z enim Grkom sva vodla animacijske delavnice. In sva oba prsla mal bl zgodi, da vse prprava. Razfuk! predtem, k sm bla tm je blo ful lepo pospravljeno, kokr ena mala galerijica s platni po stenah, zdej pa akrili povsod, umazane brisace, kosi blaga, majce... Nakar je prsu se ta model, k ma cez ta platz in je organiziru delavnice. In se je zacel na poooolno prtovzt, da tle je zdej pr njih en model, k tle neki kao sitotiska in je ibr annoying in vedno vse pusti za sabo, k en tornado. Pol pocas, k smo zacel pospravlat sm mal gledala in so mi bli tiski fulful znani.. vidla sm stencil pike nogavicke, pa neki osvoboditveni napisi.. ahahhaha in kdo se cez 2 ure pripeketa? Ćus! (kokrkol se ze to napise...)

Kdaj gres?

Upam, da ne pred septembrom..

Kje si?

Vcasih me res res prime, da bi se pogovarjala s tabo. Tko, random trenutki, k bi vse dala zato, da bi se v tistem momentu lah slisale pa da bi ti povedala kaj mi dogaja. Mogle bi si ufurat take napravice, s kerimi bi se lah klicale pa se vidle med sabo paaaa najpomembenjse, za takrat bi se okolica nehala premikat. K pol bi tud lah, medtem k si na kavi s kom al pa kje zuni, se odlocla in te poklicala, hush! in ljudje naokoli bi bli cist neprizadeti ob temu dejstvu, da se js zdej s tabo pogovarjam (pa da vids kaj je naokol mene) ker bi ce itak cs ustavu oz. bi ljudje zmrznl. In ne bi rabla internetne povezave in racunalnika al pa telefona. To bi blo perfect.

ponedeljek, 27. maj 2013

This is how I imagine life at some point

Nekje v gozdičku v hišici na strehi, z naravo in nabiranjem rož, jagod, borovnic, osalih sadežev in zelišč, ki  rastejo tam same od sebe.
Brez tekoče vode, brez odvečnih urbanost  in s skuštranimi lasmi.
Ali pa vedno na poti, po neznanih cesticah in poteh.
Odkrivat skrivališča, pisat sporočilca naslednjim, ki pridejo.
Iskat zaklade.
Vstajat s sončnim vzhodom, spat ob žerjavci.

četrtek, 9. maj 2013

#wedding

Moj brt ma zdej kr ženko in on je mož in vrjetno bom js kr kmal teta. prvič v lajfu sm bla na poroki, sej je blo ful luškano tko ob gozdu pri Kranjski gori. Sicer smo mel tako aprilsko vreme, sam kljub vsemu. Kok lepo če pomislš, da se tok ljudi zbere in spedena in vzame cel dan, zato da se praznuje ljubezen dveh ljudi, da si obljubita večno zvestobo, sej men so kr solzice sreče pritekle :) pa mela sm najbl kul in sexy soplesalca, usi so naju gledal od bratranca pamž, 4leta. Te tamali znajo bit prou face, čeprou jih pou stvari ne razumeš k ti tm razlaga, pa še to - pomoje bl obvlada funkcije smart telefonou kt jt. No, happy spring day, spleti venček :)

ponedeljek, 29. april 2013

Matere

Moja je v depri. Ker se nic ne dogaja, oz. se ne dogaja tako, kakor bi se moglo. Ni kesa, ni jobov. Pa se problemi z otroci. Kako pa tvoja? Zadovoljna? Fotrom nekako vedno znese. Ali pa dajejo samo tak vtis. Imajo sluzbo, denar pa se partnerko za povrh.
Upam, da bo cim prej boljs.

petek, 29. marec 2013

Lately my favourite morning artist



dr. A. A. T. on tha way

Ob depresivnem počutju najbolje deluje t.i. preusmeritev misli. Skrajno enostaven postopek v teoriji, ki pa je v praksi težko dosegljiv. Ker nerazmišljanje o vzrokih in posledicah žalosti ob jobu (ponavadi) ne zadostuje, je potrebni globlji premislek o svetu. Ker svet in družba sta, kot nam je vsem znano, v neprijetni situaciji. Vsi se ženejo za denarjem in vsi so nesrečni. Ljudje se od 14. do 19. leta hočejo ubiti al ubiti koga drugega, več časa kot življenju namenjajo razmišljanju o "napakah", ki so jih naredili oz. jih niso naredili in temu kaj je prav in kaj narobe. Ampak ker so misli samo neki pulzi (to ti itak bolš veš) ki se ganjajo po možganih, in ker so te pulzi samo mali atomi in ker smo mi en velik skupek atomov, je razmišljanje o tem kaj smo zafukal in kaj nismo, precej brezpredmetno.
(+ ful je lazji filozofirat, k nisi v čustveni pizdi) Skratka, mogoče pripomore k temu, da prideš ven iz takega stanja, da prebereš kšno knjigo o tem, kako je družba oz. posameznik (psihološko, politično, čustveno etc. etc.) v pizdi. To je sicer sam mal bolj napredna tehnika kurcanja (oz. gledanja nadaljevank), da se bolš počutš, ampak ponavad deluje. Priporočam ti karkoli od Fromma, al pa Zofijin Svet, če ga še nisi prebrala pa tud Umberto Galimberti. Vonnegut je tud tako lahko satirično branje. Čeprov je lažji bit sam žalosten pa mogoče za kompom, se ti splača mal prsilt pa brt, men je to najbl pomagal, k si morš tud predstavlat vse te stvari pa ni prostora v glavi za kej druzga :)
btw: jutr zvecer pridem v LJ! (na tvoj rojstni dan sicer grem zjutri na morje, ampak se kmot kej vidimo v nedeljo? potlej pa pridem spet nazaj v petek pa v nedeljo grem v Berlin, taadaah! sej ti si v Slo. ane..??)

torek, 26. marec 2013

Kako prebolis?

Kako prebolis tipa? Kaj nardis, da bi se pocutla bols.. A se mors kr jokat, al se prepricas, da je bols, da ne, al nehas k nemors vec, ker od tega dobis ze take migrene da ne mors zivet, al uzames sanval, da zaspis ker drugac ne gre in upas da ne bos sanjala njega.. A kr cakas da bo minil k bo minil al se krnaprej prepricujes, da sej je prou, da bi se use skupi itak mogl ze zdauni konct in da nista za skupi in da sta samo neki navajena in se zrd tega oklepata drug druzga, ampak se bolj trpita.. Al prekines use stike, in se sprjaznis al potihom se vedno upas, da mogoce pa se kdaj.. Al se totalno fukns v en hobi al pac v nek job al ucenje al karkoli, da bos na use skupi pozabla in upas da ga ne srecas nikol vec u lajfu, a ga zbrises na skajpu, telefonu, mejlu da ne rabs vec gledat njegouga imena, ker bos upala da ti bo kljub vsemu se useen pisu.. A poves kolegicam kaj ti dogaja al to use pustis pr seb, kaj pa briga druge.. Sploh nevem zakaj more to tok bolet, ce realno ves, da si se prou odlocla, wtf?!

ponedeljek, 18. marec 2013

torek, 5. marec 2013

Culture clash #1


zanimivo je kok smo si ljudlje različni. Muslimanke in njihova za ns ortodoksna vera, azijci - poznižni vzhodnjakii in spet mal bl ortodoksni zahodnjaki. Pol so tuki še vsi odtenki evropejcev. In američani. Še avstralci in afričani, ampak o njih vem premal, da bi lahko filozofirala.
Za razliko od Maroka (si predstavljam, pa nism cist zihr) so tuki “napredni” muslimani. Punce v večini nosijo samo rute, mame so črne od glave do gležnjev, vse pa imajo tok make upa, da ne veš kako v resnici zgledajo. Vedno se sprehajajo v gručah, če jih zagledaš na pločniku, ko ti hodijo nasproti, veš, da se ne bodo umaknili, ampak se boš moral ti njim. Ko greš na tržnico se osorno zaletavajo vate, nikomur se ne umaknejo, kaj šele, da bi se kdo opravičil. Delujejo arogantno in vsemogočno (kar je v večini primerih res, mame so precej vsemogočne). Da ne omenjam tega, da ne marajo psov.
Dostkrat, k razmišljam o tem, se zdim sama seb mal rasistična. Pa v končni fazi to ni rasizem. Sam neverjetno mi je, kok smo si drugačni. V kašne vrednote smo vzgojeni mi in v kakše oni.
Se mi pa zdi, da to njim predstavlja realnost. Takšen pač svet je za njih in one/oni se tko pač obnašajo. Zase najbrž ne mislijo, da so arogantni in rahlo ozkogledi (v odnosu moški - ženska). Mlajši majo rispekt do starejših, obratno ne gre.
Majo pa v Evropi najbrž več svobode, da lahko se odločijo za vero al pa ne. Lahko postanejo hip in hodjo ven in se prepirsajo in potetovirajo in imajo kratke kiklce in majčke z izrezom. Ne predstaljam si, kaj se zgodi punci v Maroku, k se odloč, da ne bo več furala tega. Prov kej dobrega najbrz ne...


Lost in Atlas


Alfalfa je zelena rastlina, ki raste na namakalnih poljih v dadesu. Mlade uporabljajo za pridelavo kuskusa in barvilo za prepoge in pregrinjala. Starejse pa za krmo zivali, verjetno koz, in kot gradbeni material. Ob zelenihpoljih stojijo afriski decki, ki prosjacijo za denar. Kot skupinica turstov te odpeljejo v vasico nad nasadi kjer zenske iz bombaza in svile predejo tepihe in preproge. Atlaške preje ovijajo z miljoni zelenih,rdecih, modrih in rumenih niti. Ponavadi, ko se zgubljas po tukajsnjih vaseh se sprasujes kje so vse zenske, kaj delajo, kako zivijo in ali so srecne. Ker na ulicah komaj vidis kaksno, kaj sele da bi z njo govorila ali jo spoznala. Pravzaprav le redke govorijo anglesko. Samo tiste izobrazenke, do katerih pa tako ali tako ne prides. Vecinoma hodijo naokoli v vecjih skupinah, recimo po dvajset. Vec smo jih videli ob cestah ko smo se peljali cez atlas v puscavo merzuge. Nekatere v raznobarvnih pisanih rutah, drugje so bile vse oblecene v crno. Morda izdelujejo nakit, morda preproge in obirajo polja. Ali pa le skrbijo za otroke in moza, ki ne bo nikoli pokazal njene slike ali izdal njenega imena turistom. Zena je samo zanj in ne za oci tujcev. Ob vseh teh nadleznih marocanih ki ti ne dajo miru, se nisem spoznala nobene punce. Mislim, da bi lahko od njih zvedela resnico. In ne na miljone izmisljenih zgodbic, ki se spreminjajo iz sekunde v sekunde in te spremljajo na vsakem koraku. Zenski bi zaupala. Zenske niso trgovke, da bi zivele od nategov turistov, one so le na zacetku verige. Zenski bolj zaupas zaradi materinstva in intuicije, ker zaupas mami. Tukaj je moda, da so zenske debele, kar je vbistvu zelo neprakticno, glede na vse to sonce in vrocino, ker debelim ljudem je bolj vroce in se tezje premikajo. Sploh pod vsemi temi kilami rut in salov, navezanih okoli telesa. Me prav zanima, ce kdaj kaksni pade dol, ali ce se ob njo spotakne, sigurno se, ce pomislis.. In tudi, ne morejo teci, ali se ukvarjati s sportom. Vbistvu jim kruta vera to onemogoca, ze samo zaradi oblek. Ha, da bi videl eno tole debelinko, kako se spotika sama vase, ko jogga po plocniku, ali pa, ko igra tenis. Kaj sele, da bi igrale skupinske sporte. Zavite kokoske na nogometnem igriscu. V bistvu zalostno, kako dalec za nami so se nekatere kulture, pa geografsko vseeno cisto blizu. Vse se mi smilijo, ker zgledajo zalostne in ker si predstavljam kako morajo ziveti. Mogoce pa ni res, mogoce so pa sreče, pa so namrgodene samo zaradi sonca, ki jim je izraz zapekel na obraz Kakorkoli - slikice iz popotovanja po notranjosti Maroka do puscave v Merzugi. Na poti cisto vse - sonce, sneg, dez, mavrica.

sreda, 16. januar 2013