Alfalfa je zelena rastlina, ki raste na namakalnih poljih v dadesu. Mlade uporabljajo za pridelavo kuskusa in barvilo za prepoge in pregrinjala. Starejse pa za krmo zivali, verjetno koz, in kot gradbeni material. Ob zelenihpoljih stojijo afriski decki, ki prosjacijo za denar. Kot skupinica turstov te odpeljejo v vasico nad nasadi kjer zenske iz bombaza in svile predejo tepihe in preproge. Atlaške preje ovijajo z miljoni zelenih,rdecih, modrih in rumenih niti. Ponavadi, ko se zgubljas po tukajsnjih vaseh se sprasujes kje so vse zenske, kaj delajo, kako zivijo in ali so srecne. Ker na ulicah komaj vidis kaksno, kaj sele da bi z njo govorila ali jo spoznala. Pravzaprav le redke govorijo anglesko. Samo tiste izobrazenke, do katerih pa tako ali tako ne prides. Vecinoma hodijo naokoli v vecjih skupinah, recimo po dvajset. Vec smo jih videli ob cestah ko smo se peljali cez atlas v puscavo merzuge. Nekatere v raznobarvnih pisanih rutah, drugje so bile vse oblecene v crno. Morda izdelujejo nakit, morda preproge in obirajo polja. Ali pa le skrbijo za otroke in moza, ki ne bo nikoli pokazal njene slike ali izdal njenega imena turistom. Zena je samo zanj in ne za oci tujcev. Ob vseh teh nadleznih marocanih ki ti ne dajo miru, se nisem spoznala nobene punce. Mislim, da bi lahko od njih zvedela resnico. In ne na miljone izmisljenih zgodbic, ki se spreminjajo iz sekunde v sekunde in te spremljajo na vsakem koraku. Zenski bi zaupala. Zenske niso trgovke, da bi zivele od nategov turistov, one so le na zacetku verige. Zenski bolj zaupas zaradi materinstva in intuicije, ker zaupas mami. Tukaj je moda, da so zenske debele, kar je vbistvu zelo neprakticno, glede na vse to sonce in vrocino, ker debelim ljudem je bolj vroce in se tezje premikajo. Sploh pod vsemi temi kilami rut in salov, navezanih okoli telesa. Me prav zanima, ce kdaj kaksni pade dol, ali ce se ob njo spotakne, sigurno se, ce pomislis.. In tudi, ne morejo teci, ali se ukvarjati s sportom. Vbistvu jim kruta vera to onemogoca, ze samo zaradi oblek. Ha, da bi videl eno tole debelinko, kako se spotika sama vase, ko jogga po plocniku, ali pa, ko igra tenis. Kaj sele, da bi igrale skupinske sporte. Zavite kokoske na nogometnem igriscu. V bistvu zalostno, kako dalec za nami so se nekatere kulture, pa geografsko vseeno cisto blizu. Vse se mi smilijo, ker zgledajo zalostne in ker si predstavljam kako morajo ziveti. Mogoce pa ni res, mogoce so pa sreče, pa so namrgodene samo zaradi sonca, ki jim je izraz zapekel na obraz Kakorkoli - slikice iz popotovanja po notranjosti Maroka do puscave v Merzugi. Na poti cisto vse - sonce, sneg, dez, mavrica.
Ni komentarjev:
Objavite komentar