Lately my favourite morning artist

dr. A. A. T. on tha way

Ob depresivnem počutju najbolje deluje t.i. preusmeritev misli. Skrajno enostaven postopek v teoriji, ki pa je v praksi težko dosegljiv. Ker nerazmišljanje o vzrokih in posledicah žalosti ob jobu (ponavadi) ne zadostuje, je potrebni globlji premislek o svetu. Ker svet in družba sta, kot nam je vsem znano, v neprijetni situaciji. Vsi se ženejo za denarjem in vsi so nesrečni. Ljudje se od 14. do 19. leta hočejo ubiti al ubiti koga drugega, več časa kot življenju namenjajo razmišljanju o "napakah", ki so jih naredili oz. jih niso naredili in temu kaj je prav in kaj narobe. Ampak ker so misli samo neki pulzi (to ti itak bolš veš) ki se ganjajo po možganih, in ker so te pulzi samo mali atomi in ker smo mi en velik skupek atomov, je razmišljanje o tem kaj smo zafukal in kaj nismo, precej brezpredmetno.
(+ ful je lazji filozofirat, k nisi v čustveni pizdi) Skratka, mogoče pripomore k temu, da prideš ven iz takega stanja, da prebereš kšno knjigo o tem, kako je družba oz. posameznik (psihološko, politično, čustveno etc. etc.) v pizdi. To je sicer sam mal bolj napredna tehnika kurcanja (oz. gledanja nadaljevank), da se bolš počutš, ampak ponavad deluje. Priporočam ti karkoli od Fromma, al pa Zofijin Svet, če ga še nisi prebrala pa tud Umberto Galimberti. Vonnegut je tud tako lahko satirično branje. Čeprov je lažji bit sam žalosten pa mogoče za kompom, se ti splača mal prsilt pa brt, men je to najbl pomagal, k si morš tud predstavlat vse te stvari pa ni prostora v glavi za kej druzga :)
btw: jutr zvecer pridem v LJ! (na tvoj rojstni dan sicer grem zjutri na morje, ampak se kmot kej vidimo v nedeljo? potlej pa pridem spet nazaj v petek pa v nedeljo grem v Berlin, taadaah! sej ti si v Slo. ane..??)

Kako prebolis?

Kako prebolis tipa? Kaj nardis, da bi se pocutla bols.. A se mors kr jokat, al se prepricas, da je bols, da ne, al nehas k nemors vec, ker od tega dobis ze take migrene da ne mors zivet, al uzames sanval, da zaspis ker drugac ne gre in upas da ne bos sanjala njega.. A kr cakas da bo minil k bo minil al se krnaprej prepricujes, da sej je prou, da bi se use skupi itak mogl ze zdauni konct in da nista za skupi in da sta samo neki navajena in se zrd tega oklepata drug druzga, ampak se bolj trpita.. Al prekines use stike, in se sprjaznis al potihom se vedno upas, da mogoce pa se kdaj.. Al se totalno fukns v en hobi al pac v nek job al ucenje al karkoli, da bos na use skupi pozabla in upas da ga ne srecas nikol vec u lajfu, a ga zbrises na skajpu, telefonu, mejlu da ne rabs vec gledat njegouga imena, ker bos upala da ti bo kljub vsemu se useen pisu.. A poves kolegicam kaj ti dogaja al to use pustis pr seb, kaj pa briga druge.. Sploh nevem zakaj more to tok bolet, ce realno ves, da si se prou odlocla, wtf?!

Plundra za Mohameda

Evo jo, gospa plundra na Slovenski cesti čaka na zeleno luč.

Sneg u pizdo mater

Tok mam ze poun kurac tega snega in mraza in sivine, ce nau kmal konc se mi bo kr sfukal.

Culture clash #1

zanimivo je kok smo si ljudlje različni. Muslimanke in njihova za ns ortodoksna vera, azijci - poznižni vzhodnjakii in spet mal bl ortodoksni zahodnjaki. Pol so tuki še vsi odtenki evropejcev. In američani. Še avstralci in afričani, ampak o njih vem premal, da bi lahko filozofirala.
Za razliko od Maroka (si predstavljam, pa nism cist zihr) so tuki “napredni” muslimani. Punce v večini nosijo samo rute, mame so črne od glave do gležnjev, vse pa imajo tok make upa, da ne veš kako v resnici zgledajo. Vedno se sprehajajo v gručah, če jih zagledaš na pločniku, ko ti hodijo nasproti, veš, da se ne bodo umaknili, ampak se boš moral ti njim. Ko greš na tržnico se osorno zaletavajo vate, nikomur se ne umaknejo, kaj šele, da bi se kdo opravičil. Delujejo arogantno in vsemogočno (kar je v večini primerih res, mame so precej vsemogočne). Da ne omenjam tega, da ne marajo psov.
Dostkrat, k razmišljam o tem, se zdim sama seb mal rasistična. Pa v končni fazi to ni rasizem. Sam neverjetno mi je, kok smo si drugačni. V kašne vrednote smo vzgojeni mi in v kakše oni.
Se mi pa zdi, da to njim predstavlja realnost. Takšen pač svet je za njih in one/oni se tko pač obnašajo. Zase najbrž ne mislijo, da so arogantni in rahlo ozkogledi (v odnosu moški - ženska). Mlajši majo rispekt do starejših, obratno ne gre.

Majo pa v Evropi najbrž več svobode, da lahko se odločijo za vero al pa ne. Lahko postanejo hip in hodjo ven in se prepirsajo in potetovirajo in imajo kratke kiklce in majčke z izrezom. Ne predstaljam si, kaj se zgodi punci v Maroku, k se odloč, da ne bo več furala tega. Prov kej dobrega najbrz ne...

Lost in Atlas

Alfalfa je zelena rastlina, ki raste na namakalnih poljih v dadesu. Mlade uporabljajo za pridelavo kuskusa in barvilo za prepoge in pregrinjala. Starejse pa za krmo zivali, verjetno koz, in kot gradbeni material. Ob zelenihpoljih stojijo afriski decki, ki prosjacijo za denar. Kot skupinica turstov te odpeljejo v vasico nad nasadi kjer zenske iz bombaza in svile predejo tepihe in preproge. Atlaške preje ovijajo z miljoni zelenih,rdecih, modrih in rumenih niti. Ponavadi, ko se zgubljas po tukajsnjih vaseh se sprasujes kje so vse zenske, kaj delajo, kako zivijo in ali so srecne. Ker na ulicah komaj vidis kaksno, kaj sele da bi z njo govorila ali jo spoznala. Pravzaprav le redke govorijo anglesko. Samo tiste izobrazenke, do katerih pa tako ali tako ne prides. Vecinoma hodijo naokoli v vecjih skupinah, recimo po dvajset. Vec smo jih videli ob cestah ko smo se peljali cez atlas v puscavo merzuge. Nekatere v raznobarvnih pisanih rutah, drugje so bile vse oblecene v crno. Morda izdelujejo nakit, morda preproge in obirajo polja. Ali pa le skrbijo za otroke in moza, ki ne bo nikoli pokazal njene slike ali izdal njenega imena turistom. Zena je samo zanj in ne za oci tujcev. Ob vseh teh nadleznih marocanih ki ti ne dajo miru, se nisem spoznala nobene punce. Mislim, da bi lahko od njih zvedela resnico. In ne na miljone izmisljenih zgodbic, ki se spreminjajo iz sekunde v sekunde in te spremljajo na vsakem koraku. Zenski bi zaupala. Zenske niso trgovke, da bi zivele od nategov turistov, one so le na zacetku verige. Zenski bolj zaupas zaradi materinstva in intuicije, ker zaupas mami. Tukaj je moda, da so zenske debele, kar je vbistvu zelo neprakticno, glede na vse to sonce in vrocino, ker debelim ljudem je bolj vroce in se tezje premikajo. Sploh pod vsemi temi kilami rut in salov, navezanih okoli telesa. Me prav zanima, ce kdaj kaksni pade dol, ali ce se ob njo spotakne, sigurno se, ce pomislis.. In tudi, ne morejo teci, ali se ukvarjati s sportom. Vbistvu jim kruta vera to onemogoca, ze samo zaradi oblek. Ha, da bi videl eno tole debelinko, kako se spotika sama vase, ko jogga po plocniku, ali pa, ko igra tenis. Kaj sele, da bi igrale skupinske sporte. Zavite kokoske na nogometnem igriscu. V bistvu zalostno, kako dalec za nami so se nekatere kulture, pa geografsko vseeno cisto blizu. Vse se mi smilijo, ker zgledajo zalostne in ker si predstavljam kako morajo ziveti. Mogoce pa ni res, mogoce so pa sreče, pa so namrgodene samo zaradi sonca, ki jim je izraz zapekel na obraz Kakorkoli - slikice iz popotovanja po notranjosti Maroka do puscave v Merzugi. Na poti cisto vse - sonce, sneg, dez, mavrica.